Virtualni svetovi postopoma brišejo meje med fizičnim in digitalnim. Gre za prostore, kjer lahko ljudje delajo, se učijo, ustvarjajo in sodelujejo na načine, ki so bili pred nekaj leti še nepredstavljivi. Napredek virtualnih svetov dodatno podpira hiter razvoj umetne inteligence, vživetvenih tehnologij (angl. immersive technology) in digitalnih simulacij. Tako postajajo vse bolj realistični, interaktivni in vključeni v vsakdanje življenje. V industriji, izobraževanju, kulturi in javnih storitvah virtualni svetovi predstavljajo priložnost za inovacije, ki bodo tlakovale pot v prihodnost.
Evropska unija je že prepoznala strateški pomen virtualnih svetov in dejstvo, da bodo le ti pomembno vplivali na način življenja in dela evropske družbe. S tem namenom je Evropska komisija že leta 2023 sprejela novo strategijo o spletu 4.0 in virtualnih svetovih, s katero želi zagotoviti, da Evropa razvije odprto, varno, pravično in vključujoče digitalno okolje za državljane, podjetja in javne uprave. Virtualni svetovi pa niso le strateška usmeritev Evropske unije, gre tudi za perspektivno poslovno priložnost, saj več evropskih programov že podpira projekte, povezane z virtualnimi svetovi.
Temelji virtualnih svetov
Virtualni svetovi, imenovani tudi metaverzumi, zanesljivo postajajo del našega digitalnega življenja. Gre za interaktivna spletna okolja, kjer se posamezniki lahko premikajo, komunicirajo, ustvarjajo in doživljajo. Evropska komisija jih opisuje kot računalniško simulirana potopitvena okolja, ki temeljijo na tehnologijah 3D in razširjene resničnosti (XR). Uporabnikom omogočajo sodelovanje v vsem, od poslovnih sestankov do kulturnih dogodkov, z uporabo digitalnih identitet, ki predstavljajo njihovo navzočnost v virtualnem okolju. Virtualni svetovi torej ustvarjajo prostore, kjer lahko posamezniki in organizacije sodelujejo tako naravno, kot bi to počeli v fizičnem okolju.
Že danes se ta okolja pojavljajo v številnih oblikah, npr. v spletnih igrah, industrijskih platformah za testiranje proizvodnih linij, virtualnih učilnicah in spletnih prostorih za sodelovanje ekip na daljavo. Njihova posebnost je v tem, da so stalno dosegljivi, da jih uporabniki lahko sproti oblikujejo po svoje, ustvarjajo občutek prisotnosti in možnost souporabe z drugimi uporabniki. V praksi to niso več abstraktni koncepti, temveč orodja, ki jih mnogi uporabljajo vsak dan.
Pričakujemo lahko, da bodo virtualni svetovi postali pomemben del tega, kako bomo Evropejci uporabljali digitalne storitve, pridobivali nove veščine in se med seboj povezovali.
Zakaj so virtualni svetovi pomembni za Evropo
Kot smo že omenili, virtualni svetovi učinkovito prepletajo digitalno in fizično resničnost. Njihov potencial presega področje zabave in sega v ključna področja gospodarskega in družbenega razvoja Evrope.
Na področju zdravstva bodo virtualna okolja študentom in zdravstvenim strokovnjakom omogočila usposabljanje za reševanje izrednih razmer in simulacij operacij v realističnih pogojih, kar bo pripomoglo k zmanjšanju tveganj za kirurške zaplete in k večji natančnosti diagnoz.
V okviru zelenega prehoda bodo metaverzumi omogočali simulacije učinkov globalnega segrevanja, kar bo vodilo k boljšemu razumevanju njihovih vzrokov ter preizkušanje možnih rešitev še pred njihovo uporabo v resničnem svetu.
Virtualni svetovi prinašajo pozitivne učinke tudi za industrijo. Po navedbah enega izmed evropskih avtomobilskih proizvajalcev bodo industrijski virtualni svetovi do konca leta 2025 skrajšali čas dostave vozil za 60 % in prepolovili ogljični odtis proizvodnje vozil.
Velike spremembe se obetajo tudi na področju ustvarjalnih sektorjev. Virtualni svetovi bodo odprli povsem nove priložnosti za modo, kulturno dediščino, glasbo, vizualno umetnost in dizajn. Evropski družbi pa bodo omogočili doživetja muzejev, koncertov ali gledaliških predstav, ki bodo delovala skoraj tako resnično kot fizična prisotnost.
Tudi izobraževanje pridobiva nove dimenzije: virtualna okolja omogočajo bolj izkustveno učenje, ki učencem in študentom pomaga hitreje razumeti kompleksne vsebine in jih pritegne na načine, ki jim tradicionalni učni modeli težko parirajo.
Leta 2022 je bila globalna vrednost tega trga ocenjena na 27 milijard evrov, od tega skoraj 2 milijardi v avtomobilski industriji, na tem področju pa je delovalo več kot 3.700 evropskih organizacij. Do leta 2030 naj bi vrednost svetovnega trga virtualnih svetov narasla na 800 milijard evrov, avtomobilski segment znotraj njih pa na več kot 16 milijard evrov, pri tem naj bi nastalo več sto tisoč novih delovnih mest.
Ti obeti so botrovali sprejetju strategije o spletu 4.0 in virtualnih svetovi, s katero želi Evropska komisija usmerjati pot Evrope v tej tehnološki preobrazbi s čim bolj jasno vizijo in trdnimi vrednotami. Strategija neposredno podpira Program politike za digitalno desetletje, ki določa cilje s področja digitalnih znanj in spretnosti, digitalizacije javnih storitev, varne in trajnostne digitalne infrastrukture ter digitalne preobrazbe podjetij za leto 2030 in tako usmerja digitalno preobrazbo Evrope. Virtualni svetovi bodo pri uresničevanju teh ciljev igrali ključno vlogo.
(Vir: https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/factpages/virtual-worlds)
Virtualni svetovi - resnični poslovni potencial
Virtualni svetovi ponujajo veliko priložnosti za evropske organizacije, prijavi se namreč lahko širok krog prijaviteljev, od zagonskih podjetij in univerz do javnih institucij. Posebno prednosti imajo mala in srednje velika podjetja (MSP), ki so dovolj agilna, da zgodaj raziskujejo nastajajoče tehnologije. Kot smo izpostavili že v prejšnjem poglavju, se potencial virtualnih svetov razteza prek industrije, zdravstva, izobraževanja, turizma, kulture in ustvarjalnih sektorjev.
Sredstva za podporo projektom, ki v osredje postavljajo virtualne svetove, je Evropska unija že vpletla v obstoječe mehanizme financiranja, med katerimi so Obzorje Evropa, program Digitalna Evropa in program Ustvarjalna Evropa.
Posebej želimo izpostaviti razpis Virtual Worlds Test Beds, ki je objavljen znotraj programa Digitalna Evropa (oddaja marca 2026). Financiranje bo podprlo dva sektorska testna okolja, eno za industrijske aplikacije (npr.: proizvodnja in gradbeništvo) in drugo za družbene aplikacije (npr.: zdravstvo in izobraževanje), ki bosta združevala mreže fizičnih in virtualnih objektov v več evropskih državah.
Organizacije bodo lahko v teh testnih okoljih preverjale napredne tehnologije virtualnih svetov v realnih delovnih pogojih, integrirale rešitve razširjena resničnost (XR), umetne inteligence, interneta stvari in digitalnih dvojčkov ter zgodaj naslovile izzive interoperabilnosti, regulative in uporabniške izkušnje.
Za podjetja, ki želijo vstopiti na področje virtualnih svetov ali nadgraditi obstoječe inovacije na tem področju, ta razpis ponuja priložnost, da svojo idejo razvijete in preizkusite v dobro podprtem evropskem okolju.
Tiko Pro ima bogate izkušnje s pridobivanjem evropskih sredstev iz programa Digitalna Evropa, zato vam lahko z našim znanjem in preverjenimi pristopi pomagamo pri razvoju vaše ideje, pripravi ustrezne strategije ter vstopu v svet evropskih priložnosti.
Pogled v prihodnost
Nedvomno je, da virtualni svetovi postajajo ključni del digitalne prihodnosti Evrope. Verjamemo, da vas je naš članek prepričal, kako pomembno je to področje in pokazal koliko možnosti odpira za podjetja in organizacije ter širšo družbo.
December je čas, ko se za trenutek ustavimo, premislimo o dosežkih preteklega leta obenem pa že pogledujemo naprej z novimi ambicijami. V Tiko Pro ostajamo predani svojemu poslanstvu, pomagati organizacijam pri pretvarjanju njihovih inovativnih idej v financirane projekte. Veselimo se izzivov, ki jih prinaša prihodnje leto, novih partnerstev in novih tem, ki jih bomo raziskovali skupaj z vami.
Naj bo leto, ki prihaja, polno uspehov - ustvarimo jih skupaj!