O tem smo se pogovarjali s Kristino Kočet Hudrap, ustanoviteljico in CEO podjetja Tiko Pro, ki že več kot 15 let pomaga podjetjem, raziskovalnim organizacijam in drugim institucijam pri pridobivanju evropskih sredstev, oblikovanju mednarodnih partnerstev ter razvoju inovacijskih projektov.
Skozi bogate izkušnje z evropskim inovacijskim ekosistemom je spremljala številna podjetja na njihovi poti od prve projektne ideje do uspešnega sodelovanja v mednarodnih konzorcijih. V intervjuju razkriva, katere lastnosti odlikujejo vodje, ki znajo prepoznati evropske priložnosti, zakaj je strateško razmišljanje pomembnejše od popolne projektne prijave ter kako lahko vodstvo s svojim pristopom pomembno vpliva na inovativnost, mednarodno sodelovanje in dolgoročno rast podjetja.
Že več kot 15 let vodite podjetje Tiko Pro, ki danes uspešno deluje na evropskem trgu, povezuje organizacije iz različnih držav ter soustvarja številne evropske projekte. Kakšna je bila vaša vizija ob ustanovitvi podjetja in kako se je razvijala skozi leta?
Ko sem pred več kot 15 leti ustanovila Tiko Pro, je bila moja vizija pomagati organizacijam uresničevati razvojne ideje in odpirati vrata do novih priložnosti. Verjela sem, da imajo slovenska podjetja veliko potenciala, a pogosto premalo samozavesti za mednarodni trg.
Sčasoma smo iz svetovalca za pridobivanje sredstev postali strateški partner, ki pomaga že pri oblikovanju idej, iskanju partnerjev in razvoju projektov z dolgoročnim vplivom. Danes sodelujemo v evropskih konzorcijih na področjih, kot so digitalizacija, zdravje in kibernetska varnost.
Naučila sem se, da uspeh ni odvisen le od ideje ali razpisov, temveč od sposobnosti vodstva, da prepozna priložnosti, se prilagaja in razmišlja širše. Prav ta miselnost nas je pripeljala do uspešnega delovanja v mednarodnem prostoru.
V prejšnjem odgovoru ste omenili način razmišljanja vodstva. Kaj po vašem mnenju loči vodje podjetij, ki uspešno izkoriščajo priložnosti evropskih razpisov, od tistih, ki se zanje nikoli ne odločijo?
Največja razlika je v tem, kako vodstvo razume evropske projekte. Še vedno se pogosto srečujemo z zmotnim prepričanjem, da gre predvsem za "brezplačen denar". V resnici evropski razpisi niso namenjeni financiranju vsakodnevnega poslovanja, ampak podpirajo razvoj prebojnih idej, inovacij in rešitev, ki ustvarjajo širši družbeni ali gospodarski učinek.
Vodje, ki so pri tem uspešni, evropskih projektov ne vidijo kot cilja, temveč kot enega od strateških orodij za uresničevanje razvojnih ambicij podjetja. Ne vprašajo, kateri razpis je trenutno odprt, ampak kakšno vizijo imajo za svoje podjetje in kako jo lahko s pomočjo evropskih projektov hitreje uresničijo.
Pomembna razlika je tudi v pripravljenosti na sodelovanje. Evropski projekti temeljijo na partnerstvih, izmenjavi znanja in skupnem ustvarjanju rešitev. Vodje, ki razmišljajo odprto, se ne bojijo povezovanja z raziskovalnimi organizacijami, podjetji ali partnerji iz drugih držav, saj razumejo, da prav sodelovanje pogosto vodi do največjih prebojev.
Katere lastnosti opažate pri direktorjih in vodjih, ki so v evropskih projektih najuspešnejši?
Če bi morala izpostaviti eno lastnost, bi bil to »notranji hunger« (op. a.: notranja lakota po napredku). Tisti občutek, da te nekaj žene naprej, da ne miruješ, dokler stvari ne premakneš na višjo raven. Takšni vodje ne čakajo, da priložnosti pridejo same, ampak jih aktivno iščejo in ustvarjajo. Brez tega ni dolgoročnega uspeha - ne glede na znanje ali strategijo.
Zelo pomembni sta tudi radovednost in odzivnost. Evropski inovacijski prostor se hitro spreminja, zato uspešni vodje nenehno spremljajo nove trende, tehnologije in razvojne usmeritve. Ne bojijo se postavljati vprašanj, raziskovati novih področij in razmišljati izven ustaljenih okvirjev. Hkrati znajo ob pravi priložnosti hitro ukrepati, saj se zavedajo, da lahko prepočasno odločanje pomeni zamujeno priložnost.
Poleg tega opažam še eno skupno lastnost - uspešni vodje razmišljajo dolgoročno. Evropskih projektov ne vidijo kot enkratne priložnosti za financiranje, ampak kot način za razvoj novih kompetenc, krepitev mednarodnih partnerstev in ustvarjanje trajne konkurenčne prednosti podjetja.
Kako se po vaših izkušnjah spremeni podjetje po sodelovanju v prvem evropskem projektu?
Po mojih izkušnjah podjetje po prvem evropskem projektu ne pridobi le nove reference, ampak predvsem nov način razmišljanja. Začne drugače gledati na razvoj, sodelovanje in priložnosti, ki jih ponuja mednarodno okolje.
Podobno pot smo prehodili tudi v Tiko Pro. Ob ustanovitvi smo delovali predvsem na slovenskem trgu, nato pa smo postopoma začeli graditi mednarodno mrežo partnerjev, iskati nove priložnosti in se aktivno vključevati v evropske konzorcije. Danes sodelujemo z organizacijami iz številnih evropskih držav, svetujemo podjetjem pri pripravi evropskih projektov, v zadnjih letih pa smo se uveljavili tudi kot partner za komunikacijo in diseminacijo v mednarodnih projektih.
Takšen razvoj se ne zgodi čez noč. Je rezultat odlične ekipe strokovnjakov, ki jo imamo v podjetju, hkrati pa tudi vodstva, ki prepozna priložnosti, jim zna slediti in ima pogum sprejemati strateške odločitve.
Sodelovanje v evropskih projektih podjetju prinaša veliko več kot dostop do financiranja. Odpira vrata do novih poslovnih priložnosti, omogoča sodelovanje z vrhunskimi mednarodnimi partnerji, pospešuje prenos znanja in razvoj kompetenc, krepi prepoznavnost podjetja ter ustvarja temelje za dolgoročno rast in nova delovna mesta. Prav zato evropske projekte vidim kot pomembno razvojno investicijo, ne zgolj kot projektno aktivnost.
Če bi lahko direktorjem dali samo en nasvet, preden se podajo na pot evropskih projektov, kateri bi bil?
Ne čakajte, da bo ideja popolna ali da boste imeli vse odgovore. Največ priložnosti izkoristijo tisti, ki si upajo narediti prvi korak, se povezovati in razmišljati dolgoročno.
Evropski projekti niso rezervirani za največja podjetja ali organizacije z dolgoletnimi izkušnjami. Namenjeni so vsem, ki imajo jasno vizijo, željo po razvoju in pogum, da svoje ideje preverijo v mednarodnem okolju. Uspeh se redko zgodi čez noč, je pa rezultat vztrajnosti, odprtosti za sodelovanje in pripravljenosti na nenehno učenje.
Vodstvo ima pri tem ključno vlogo. Če verjame v razvoj, spodbuja inovacije in zna prepoznati priložnosti, bo to miselnost preneslo tudi na svojo ekipo. Prav takšna podjetja pa najpogosteje postanejo uspešni partnerji v evropskih projektih in soustvarjajo rešitve, ki presegajo meje posamezne organizacije ali države.
Intervju s Kristino Kočet Hudrap jasno pokaže, da uspeh v evropskih projektih ni odvisen le od poznavanja razpisov ali kakovosti projektne prijave. Začne se veliko prej - pri načinu razmišljanja vodstva. Podjetja, ki znajo prepoznati priložnosti, razmišljajo dolgoročno, gradijo mednarodna partnerstva in spodbujajo kulturo inovacij, so tista, ki evropske projekte uspešno spreminjajo v nove poslovne priložnosti, rast in dolgoročno konkurenčno prednost. Morda je prav zdaj pravi trenutek, da tudi vaše podjetje naredi prvi korak na tej poti – pri tem pa vas lahko Tiko Pro s svojim znanjem in izkušnjami učinkovito podpre.